Avto, ki je zvečer normalno vžgal, zjutraj pa le še klikne, pogosto ne opozori na težavo dovolj zgodaj. Vprašanje, koliko časa zdrži akumulator za avto , zato ni povezano samo z njegovo starostjo, ampak predvsem z načinom uporabe vozila, stanjem polnilnega sistema in pravilno izbiro tehnologije.
Pri osebnih vozilih je realna življenjska doba zagonskega akumulatorja najpogosteje približno 4 do 6 let. Nekateri zdržijo sedem let ali več, drugi odpovejo že po dveh ali treh sezonah. Razlika ni naključna: mestne kratke vožnje, zimski zagoni, start-stop sistem in dodatni porabniki lahko akumulator obremenijo precej bolj kot redna daljša vožnja po avtocesti.
Koliko časa zdrži akumulator glede na uporabo?
Akumulator ni posoda, ki bi se praznila samo ob zagonu motorja. Med vožnjo ga polni alternator, vendar le, če motor deluje dovolj dolgo in če je polnilni sistem brezhiben. Pri zelo kratkih vožnjah se energija, porabljena za zagon, ogrevanje stekel, ventilator kabine, luči in druge porabnike, pogosto ne povrne v celoti.
Vozilo, ki vsak dan opravi le nekaj kilometrov po mestu, lahko zato hitreje iztroši tudi kakovosten akumulator. Posebej izrazito je to pozimi. Nizka temperatura zmanjša razpoložljivo zagonsko zmogljivost, motorno olje je gostejše, motor pa za zagon potrebuje več energije. Hkrati ogrevanje stekel, sedežev in kabine poveča električno obremenitev takoj po zagonu.
Pri vozilih, ki redno vozijo daljše relacije, lahko pravilno izbran akumulator zdrži dlje. To pa ne pomeni, da kilometri sami po sebi zagotavljajo dolgo življenjsko dobo. Akumulatorju škodujejo tudi visoke poletne temperature, vibracije, korozija priključkov in dolga obdobja mirovanja.
Tipična življenjska doba po tehnologiji
Klasični svinčeno-kislinski akumulatorji so namenjeni vozilom brez zahtevnega sistema start-stop. Ob normalni uporabi pogosto dosegajo omenjenih 4 do 6 let, vendar so manj odporni na pogosto globlje praznjenje.
EFB akumulatorji so razviti za vozila s preprostejšim start-stop sistemom in več ciklične obremenitve. Pri zamenjavi morajo ostati EFB, kadar ga je proizvajalec vozila predvidel. Vgradnja navadnega akumulatorja namesto EFB lahko pomeni krajšo življenjsko dobo in težave pri delovanju start-stop sistema.
AGM akumulatorji so namenjeni zahtevnejšim start-stop vozilom, večjim električnim porabnikom in pogostemu cikličnemu obratovanju. Tehnologija AGM bolje prenaša cikle praznjenja in polnjenja, vendar je občutljiva na napačno polnilno napetost ter na nepravilno zamenjavo. Če je bil v vozilu tovarniško vgrajen AGM, ga praviloma zamenjajte z AGM izvedbo ustreznih specifikacij.
GEL akumulatorji se v zagonskih sistemih osebnih vozil uporabljajo redkeje. Pogostejši so pri specifičnih pomožnih, cikličnih ali prostovoljskih aplikacijah. Njihove lastnosti ne pomenijo samodejne zamenljivosti z AGM ali EFB akumulatorjem.
Kaj akumulator najbolj skrajša?
Največji sovražnik akumulatorja je dolgotrajna prenizka napolnjenost. Ko ostaja delno izpraznjen, se na ploščah hitreje pojavlja sulfatizacija, ki zmanjša njegovo dejansko kapaciteto in sposobnost zagona. Takšne poškodbe polnjenje pogosto ne odpravi v celoti.
Težava je lahko tudi skriti porabnik. Nepravilno vgrajena dodatna oprema, modul, ki po zaklepanju vozila ne preide v stanje mirovanja, ali poškodovana električna napeljava lahko povzroči previsok tok v mirovanju. Voznik takrat pogosto zamenja akumulator, nov pa se po nekaj tednih znova izprazni.
Na življenjsko dobo vplivajo predvsem štirje dejavniki:
- pogoste kratke vožnje in dolga obdobja mirovanja,
- prenizka ali previsoka polnilna napetost alternatorja,
- globoka praznjenja zaradi porabnikov ali parazitskega toka,
- napačen tip akumulatorja oziroma nepravilna vgradnja.
Pri starejšem vozilu je smiselno preveriti tudi mase, priključne kable in sponke. Oksidiran ali slabo pritrjen priključek poveča električni upor. Posledica je lahko slab zagon, čeprav meritev napetosti na samem akumulatorju še ne pokaže očitne napake.
Znaki, da je akumulator pred koncem
Počasen zagon motorja je najpogostejši znak. Zaganjač se vrti opazno počasneje, predvsem po noči ali v hladnem jutru. Pri nekaterih vozilih se lahko ob zagonu zatemnijo luči, ponastavi ura, izpišejo opozorila na instrumentni plošči ali začasno prenehajo delovati posamezni sistemi udobja.
Napetost mirovanja je koristen prvi podatek, ne pa dokončna diagnoza. Popolnoma napolnjen 12-voltni svinčeni akumulator po mirovanju običajno kaže približno 12,6 V ali nekoliko več. Napetost okoli 12,2 V nakazuje nižjo napolnjenost. Vendar lahko akumulator tudi pri navidez normalni napetosti odpove pod zagonsko obremenitvijo.
Zato je za resno oceno pomemben obremenitveni test oziroma elektronski test prevodnosti. Ta preveri razpoložljivi zagonski tok in zdravstveno stanje akumulatorja v primerjavi z deklarirano vrednostjo CCA oziroma EN. Sama meritev z multimetrom ne pove dovolj o tem, ali bo akumulator naslednje hladno jutro še zanesljivo zagnal motor.
Če se na ohišju pojavi izboklina, če iz odprtin zaznate izrazit vonj po žveplu ali če se akumulator nenavadno segreva, ga ne uporabljajte naprej. Takšni znaki lahko kažejo na notranjo poškodbo ali prekomerno polnjenje. Potrebna je takojšnja strokovna kontrola polnilnega sistema.
Pravilna zamenjava je pomembnejša od enake velikosti
Pri nakupu novega akumulatorja ni dovolj, da se ujema z merami in da fizično sede v nosilec. Preveriti je treba nazivno napetost, kapaciteto v Ah, zagonski tok, tehnologijo, postavitev plus pola, tip spodnjega pritrjevanja in odzračevanje, kadar ga vozilo uporablja. Pri nekaterih modelih je pomembna tudi višina ohišja.
Kapaciteta, večja za nekaj Ah, sama po sebi še ne pomeni boljše izbire. Če akumulator nima ustreznega zagonskega toka, tehnologije ali dimenzij, ni tehnično pravilen. Enako velja za naključno izbiro AGM namesto EFB ali obratno. Vedno izhajajte iz tovarniško predpisane izvedbe in podatkov za konkretno vozilo.
Pri novejših vozilih s sistemom za nadzor akumulatorja je lahko po menjavi potrebna registracija oziroma kodiranje novega akumulatorja v krmilno enoto. Vozilo tako pravilno prilagodi strategijo polnjenja starosti, kapaciteti in vrsti vgrajenega akumulatorja. Če postopek izpustite, akumulator sicer lahko deluje, vendar upravljanje polnjenja ni nujno optimalno.
To je posebej pomembno pri vozilih start-stop, kjer je akumulator del širšega sistema upravljanja energije. Pred zamenjavo preverite podatke v servisni dokumentaciji ali določite ustrezni del po VIN številki. Če ne najdete ustreznega artikla, je smiselno poklicati in preveriti izbiro pred naročilom.
Kako podaljšati življenjsko dobo akumulatorja
Če vozilo večinoma uporabljate na kratkih relacijah, ga občasno peljite na daljšo vožnjo, pri kateri lahko polnilni sistem dejansko nadomesti energijo zagona. Še bolj nadzorovana rešitev je pametni vzdrževalni polnilnik, primeren za uporabljeno tehnologijo akumulatorja. Pri AGM, EFB in klasičnih izvedbah uporabite ustrezen program polnjenja.
Pred daljšim mirovanjem, na primer med večtedenskim dopustom ali pri sezonskem vozilu, akumulator napolnite. Pri vozilu, ki ima znane težave s porabo toka v mirovanju, polnjenje ne sme nadomestiti diagnostike. Najprej je treba najti vzrok praznjenja.
Priključki naj bodo čisti in čvrsto pritrjeni, držalo akumulatorja pa mora preprečevati premikanje med vožnjo. Akumulator, ki se v nosilcu premika, je izpostavljen vibracijam in lahko prej notranje poškoduje plošče. Pri menjavi vedno najprej odklopite negativni pol, pri priklopu pa ga priključite zadnjega, ob upoštevanju navodil proizvajalca vozila.
Ko se pojavijo prvi znaki počasnega zagona, ne čakajte na prvi res hladen dan. Pravočasen test pokaže, ali zadostuje polnjenje, ali je treba preveriti alternator in tok v mirovanju, ali pa je akumulator že dosegel konec uporabne dobe. Za tehnično pravilno izbiro start-stop ali klasičnega akumulatorja glede na vozilo preverite ponudbo v spletni trgovini Avtodeli123.si. Dober akumulator ni tisti z največjo številko na nalepki, temveč tisti, ki se natančno ujema z električnim sistemom vašega vozila.